Erasmus+ strojniki in ekonomisti (SCPO)

Z veseljem smo se prebudile v ponovno vroč dan, kajti jutri že odletimo proti domu. Urška in Maša sta odšli v službo, Neja pa je v hostlu nadaljevala s programom Canva. Okoli 14.00 sta se Maša in Neja dobili v mestu, sli pojužnat in opravit še zadnje manjše nakupe. Urška je med tem časom gledala filme in poslušala muziko. Ob 17.00 smo se na terasi dobili s Silvio. Nam trem je posredovala se zadnje napotke o prihodu na letalisce in samem letu, napisati pa smo morali tudi malo daljše poročilo o 3 preteklih tednih. Po končanem srečanju smo odšle v sobo in počasi začele s pakiranjem. Sledila je še zadnja večerja-seveda pomfri,  pohano in solata. Kasneje smo se odpravile se na teraso in kmalu odšle spat, da bi čim prej prišel jutrijšnji dan. 😊 To je to za danes, jutri pa strnemo se zadnje obcutke o Sevilli in zivljenju tukaj. Se beremo 😉 Verjetno zadnji sprehod po mestu. Slovenija prihajamoooo!!

Zopet smo se prebudile v vroč in sončen dan. Po jutranjem umivanju in kasneje še zajtrku, je v službo prva odsla Urška, nato pa sta ji sledili se Maša in Neja. Vsaka od nas je opravljala različne naloge na svojih delovnih mestih. Neja in Maša sta prvi prisli v hostel, nekaj malega prigriznili za kosilo, kmalu pa se jima je pridruzila se Urška. Sledil je počitek, saj so termometri pokazali kar 40 stopinj Celzija. Med tem časom smo poslušale muziko, se pogovarjale ali pa gledale serijo. Nato je Neja zopet odšla na delo, Maša in Urška pa sta nadaljevali s počitkom. Ob 20.00 smo se odpravile na večerjo- zopet veliko cvrtja, ma zadnje 2 dni bomo pa ja še preživele 😉.  Site smo se odpravile na teraso, poklicale domače, nadaljevale z gledanjem serije ali pa poslušanjem muzike. Okoli 23.00 pa smo dokončno zaspale. Še zadnji utrinki z delovnih mest. Že kar nekaj dni nas ogreva žgoče sonce, ki je danes pripekalo kar s 40°C.  Ko ni bilo Urškine mentorice je dobivala taka s...

Zbudili smo se v sončno torkovo jutro, ki pa je zadnje delovno torkovo jutro. Naslednji teden je v torek namreč praznik in zato bomo lahko malo dlje spali. Na naših poteh proti podjetjem, kjer že tri tedne opravljamo prakso, vsak dan vidimo kaj zanimivega. Naprimer tole: Vsak je v svojem podjetju nadaljeval z nedokončanimi deli: Jernej pospravljal in sortiral stvari v skladišču Domen U. je rezkal in štancal Domen B. in Adrian sta čistila zvare in jih zaščitila z zato namenjenim sprejem V Sevilli večkrat srečamo luksuzne avtomobile. Ker pa živo srebro poskoči zelo visoko, jim definitivno zavidamo klimatske naprave.

Vstopili smo v zadnji teden svoje praktične izkušnje v tujini. Na svojem delovnem mestu je: Jernej rezkal na CNC rezkarju Domen U. rezkal na CNC in navadnem rezkarju ter štancal Domen B. in Adrian sta rezkala cinkove odlitke Na poti proti hostelu smo tu pa tam videli kakšno zanimivo stvar.Po kosilu je sledil krajši počitek, potem pa smo do večerje pridno risali risbe za naša poročila o opravljenem delu.

Še eden nov dan, še eden prezgodnji začetek in še eden brezvezen zajtrk. Delovne ure in prostor so se razlikovali od vsake posameznice. Ena je delala od doma, druga je delala v pisarni, kot običajno. Zadnja pa je šla do delovnega mesta dobesedno za brezveze, saj je šele 5 minut pred začetkom dela izvedela, da je njena mentorica zbolela in ostali zaposleni niso imeki dostopa do pripomočkov (aka. niso imeli ključa od pisarne). Ob 14.30 smo se dobile v mestu, se postavile v vrtso za Real Alcazar in se medtem pekle na soncu. Čeprav je nastalo veliko slik pa ta znamenitost ni nič kaj preveč zanimiva (le za eno izmed nas). Mogoče zato,  ker nismo imele vodnika, ki bi nam sproti razlagal o dogodkih, ki so se zgodili v teh prostorih in na vrtovih. Domov nismo šle skupaj- Urška je šla po znamke, na kosilo in v hostel, Neja in Maša pa sta se kar dolgo zadržale v Alcazarju, nato šle malo po trgovinah- ker šoping je najbolša terapija, ki si jo dekle lahko privošči. 😅 In ob ravno pravšnjem ...

Zbudile smo se okoli devetih, tako da smo še ujele zajtrk. Ker je bila nedelja in ker nismo imele nobenih načrtov smo do okoli ene ure lenarile v sobi in na terasi, potem pa se odpravile na kosilo (najedle smo se kot že dolgo ne) in nato še proti katedrali. Do tja smo hotele iti po bližnjici, ki pa se je izkazala za napačno tako da smo nekaj minut bile izgubljene med ozkimi ulicami Seville. Kmalu smo našle pravo pot in ko smo videle, da je vrsta pred katedralo preveč dolga, smo se odpravile nazaj. Spotjo smo kupile še nekaj spominkov. Sledila je večerja, nato film in terasa ter spanec. "Zdravo" kosilo. Nekaj spominkov za domače. Menimo, da so tile fantje pripravili boljši show, kot "flamenco show".

Že našo tretjo nedeljo v Španiji smo začeli različno, Adrian in Jernej z zajtrkom, Domna pa z dodatno mero spanca. Po posedanju na terasi in preganjanju megle z oči smo se enoglasno odločili, da je seboj prinesena domača panceta dočakala svojo zadnjo uro, z malo kruha jo je hitro zmanjkalo. Namenjena je bila za dvakrat 😋 Ker pa je minilo že 14 dni od prejšnje motociklistične dirke je bil danes spet čas za novo in sicer v Le Mansu. Z zanimanjem smo si jo ogledali v bližnjem lokalu. Malo razburjeni zaradi razburljivega konca dirke smo se odpravili nazaj v hostel pričakat predstavo za katero smo si včeraj kupil vstopnice, za bikoborbe. Začele so se ob sedmih in takrat še nobeden ni vedel kaj naj si misli in pričakuje, kmalu pa se je vse po predstavi bikoborcev vse skupaj začelo. Predstava je bila neusmiljena do bikov, ki so že razdraženi vstopili v ring in prejemali udarce ter ukane matadorjev. Res, da je bila sprva nekako zanimiva, vendar smo se jo po petih padlih bikih že ...